Ultrazvok dojk

Kako poteka ultrazvok dojk?

Posebne priprave na preiskavo niso potrebne. Če imate že mamografske ali ultrazvočne izvide in slike, jih, prosimo, prinesite s sabo za primerjavo. Preiskovanka sleče zgornja oblačila in med preiskavo leži na boku ali hrbtu, po navadi z dvignjenimi rokami. Kožo namažemo s posebnim gelom za boljši kontakt ultrazvočne sonde. Ko preiskovalec s sondo drsi po področju, ki ga želi preiskovati, je na zaslonu vidna »živa slika« s presekom organa oziroma preiskovanega področja, ki se spreminja s pomikom sonde.

Komu priporočate preiskavo in zakaj?

Preiskavo uporabljamo za opredelitev tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od 35 let, saj je odlična za razlikovanje cist od solidnih tumorjev. Če na mestu tipljive zatrdline najdemo enostavno cisto, punkcija za opredelitev zatrdline ni potrebna. Ultrazvočna preiskava je koristna za razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti in za opredelitev tipljivih zatrdlin ob negativni ali nepregledni mamografiji. Živa slika nam omogoča prikaz prekrvljenosti spremembe (Dopplerjeva preiskava). Tudi ultrazvočno vodene punkcije so prav zaradi žive slike izjemno, tj. do milimetra, natančne, saj lahko na zaslonu spremljamo pomik punkcijske igle. Ker pri ultrazvočni preiskavi ni ionizirajočega žarčenja in jo lahko neomejeno ponavljamo, jo priporočamo pri nosečnicah in mlajših ženskah.

Kako se ultrazvok dojk razlikuje od mamografije?

Presejanje z mamografijo od 50. do 69. leta je za zdaj edina dokazana metoda, ki znižuje umrljivost za rakom dojke. Nobena do zdaj znana metoda je ne more nadomestiti, še posebno ne v starosti, ko je struktura dojk manj gosta in mamografsko bolje pregledna, to je po 40., še bolj pa po 50. letu. Za razliko od mamografije in tudi magnetne resonance (MRI) nam ultrazvočna metoda omogoča živo sliko. Prednost te metode je razlikovanje določenih sprememb od žleznega tkiva, česar nam mamografija ob gosti strukturi dojke ne omogoči. Ultrazvok tudi zelo dobro pokaže vsebino večjih mlečnih vodov, kar nam lahko pomaga pri opredelitvi izcedka iz bradavice. V nasprotju z mamografijo je to odlična metoda za prikaz pazdušnih bezgavk. Večina ultrazvočnih naprav, ki so nam na voljo, slabše prikaže mikrokalcinacije (drobne poapnitve), ki so včasih prvi znak raka dojke in jih mamografija dobro prikaže. Ultrazvočni žarki niso nevarni, saj v nasprotju z mamografijo ne gre za ionizirajoče žarčenje. Ultrazvočni pregled lahko naredimo neodvisno od menstruacijskega ciklusa – pri mamografiji smo omejeni na 5.–16. dan ciklusa. Ker strukturo dojke prikazujemo postopoma, v rezih, preiskava traja dlje kot mamografija –vsaj 15 minut, pogosto pa tudi dlje.

Ali je ta pregled zelo natančen?

Metoda je zelo natančna za razlikovanje cist od solidnih formacij in tudi precej natančna za razlikovanje žleze od drugih sprememb. Manj natančna je za ugotavljanje mikrokalcinacij. Pomembno je, da jo izvaja za to usposobljen radiolog.

Kolikokrat naj bi ga ženska opravila?

Na splošno se pogostnost pregledov priporoča glede na povprečno hitrost rasti tumorjev v določeni dobi in glede na obremenilne dejavnike. Pomembno je, da ženske z večjimi obremenilnimi dejavniki pokličejo v ambulanto za genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu. Sem spadajo predvsem ženske, katerih sorodnice v prvem kolenu so pred 50. letom zbolele za rakom dojk ali za obojestranskim rakom dojk, za rakom dojk in jajčnikov, pa tudi tiste, ki imajo moške sorodnike z rakom dojk. Tam bodo ugotovili, katere so nosilke dednega gena, in jih usmerili na pogostejše preglede na Onkološkem inštitutu, ki vključujejo tudi mamografijo in magnetno resonanco. Tumorji pri mlajših ženskah rastejo nekoliko hitreje kot pri starejših, vendar je vseeno treba upoštevati, da je verjetnost, da bo mlajša ženska zbolela, zelo majhna. Ob zmerni družinski obremenitvi po navadi zadoščajo pregledi enkrat na leto oziroma leto in pol.